O nas : Rojstvo in razvoj : PARAY-LE-MONIAL in Skupnost Emanuel

| Rojstvo in razvoj >>
Pierre Goursat >>
Rojstvo Skupnosti >>
Paray-le-Monial in Emanuel >>
Razvoj >>
V Sloveniji >>
Biti član Skupnosti Emanuel >>
Statuti >>

| Skupen klic >>
Skupnost krščenih >>
Adoracija, sočutje in evangelizacija >>
Življenje v Skupnosti >>
Pari in družine >>
Duhovniki in bogoslovci >>
Samski >>
Posvečeno življenje >>

| Misijonska Skupnost >>
Misijoni in oznanjevanje >>
Mednarodni kongres za novo evangelizacijo >>
Ljubezen in Resnica >>

| V katoliški Cerkvi >>
Nove skupnosti v Cerkvi >>
V škofijah >>

"Poglej to srce, ki je tako ljubilo ljudi …" (Jezus sveti Marjeti Mariji junija 1675)

PARAY-LE-MONIAL IN SKUPNOST EMANUEL

Jezusovo srce
V Paray-le-Monialu se je Jezus v 17. stoletju prikazal sveti Marjeti Mariji, ji pokazal svoje, s plameni obdano srce, in dejal: »Poglej to srce, ki je tako ljubilo ljudi«. Ta ljubezen Boga do ljudi, ki doseže svoj vrhunec v trenutku, ko se Jezus iz ljubezni daruje na križu, je polnost razodetja. Po Jezusovi smrti je njegovo srce prebodeno, »da bi tako pokazal svojo neskončno ljubezen«, pravi sveta Katarina Sienska.

(Foto: A.P.)

Pobožnost čaščenja Jezusovega srca, ki pomeni vrnitev k Bogu ljubezni, se je najprej razširila v Franciji in na Poljskem, kasneje pa po celem svetu … Več papežev je spodbujalo širjenje sporočila Paraya.

17. stoletje je obdobje, v katerem se v Cerkvi močno občutijo negativne posledice janzenizma, ki trdi, da je Bog strog in da so odrešeni samo redki. V Parayu pa Bog ponovno, odločno in blago hkrati, spomni na to, da je On usmiljenje in ljubezen. Za to izbere simbol človeškega srca: Bog je postal človek … nam blizu in je »ljubil je s človeškim srcem« (Gaudium et Spes).

Odkritje Paraya
Že na začetku Skupnosti Emanuel, potem ko so leta 1974 imeli prvo srečanje Prenove v kraju Vezelay – ta kraj je posvečen Mariji Magdaleni, ženi, ki je Jezusu umivala noge –, je imel Pierre navdih, da bi leta 1975 srečanje različnih molitvenih skupin in skupnosti Prenove v Duhu organizirali v Paray-le-Monialu. Dejal je: »Dobro je biti ob Jezusovih nogah, a še bolje je biti pri njegovem srcu«. Ko so naslednje leto res se zbrali tam, so se zavedli, da mineva ravno tristo let od prikazovanj!

Levo: Prvo molitveno srečanje v Paray-le-Monialu, julij 1975 / Desno: Srečanja v Parayu, 1980. Dopoldansko predavanje: (Fotografiji sta iz knjige"Ogenj in upanje")

Od tega prvega srečanja dalje se je Paray-le-Monial razvil v pomembno duhovno in romarsko središče. Pri Jezusovem srcu, v češčenju svete evharistije se ljudje spreobračajo, Cerkev pa črpa novih moči za oznanjevanje evangelija.

| Razvoj >>